Vsak vikend, ko pridem domov, vidim, katere dobre ali pa tudi slabe stvari se je naučil naš pob. Tokrat mi je pokazal, kako zna pisati in risati s svinčnikom, ter seveda, kako se vse narisano hitro zbriše! Na posnetku je risal sam, predtem se je učil risati stari ata, vendar mu je Rudolf hitro vse izbrisal. Sledil je standardni trenutek -on se je jezil, Rudolf in jaz pa smejala.
No, potem se mu je Rudolf oddolžil in ga lepo nahranil!!
Hm, včasih ima res nore ideje!!! Na vsak način je hotel, da ga slikam na drevesu z nečakom, ker naj bi to bila lepa slika, saj jablana ravno cveti. Hja, seveda jaz pa nebi bil jaz, če ga nebi slikal, kako se spravlja na jablano! No, problem je pa nastal, ko je meni ravno takrat, ko sta se pripravila slikati, čist zmanjkalo baterij, tako da je cel “projekt” padel v vodo. No, jaz sem se pošteno nasmejal, medtem ko nečaku Rudolfu ni bilo nič jasno!!
Samo zdaj bom imel pa verjetno problem, da ga nahecam, da ponovita!!
Hja tako pač je!!!Eni prej, eni kasneje, eni(e) pa nikoli.No, malo se lahko pošalim na ženski račun!! Drugače sem pa danes opazil našega Rudolfa, kako se že v rosnih letih uči voziti avto. To je sicer malo zmotilo mojega očeta, no , meni je bilo fajn, zato sem prijel fotoaparat in ga posnel:
Da še povem, zakaj se je oče jezil: nekaj dni nazaj se je Rudolf vsedel v njegov avto in se zaklenil notri, ko je pritiskal na ključ. Potem mu je oče komaj nekako čez šipo pokazal, kateri gumb naj pritisne, da se bo avto odklenil.No, on mi je to zaskrbljeno in malce jezno razlagal, jaz sem se pa pošteno smejal!
Saj počasi mu gre na bolje.Opažam, kako si zapomni stvari, živali katere mu pokažemo. Tudi mama, ata mu že kar gre.No, jaz sem za njega še vedno ani in ne Dani.Sej bo šlo.
Zna pa že ločiti nekatere živali med seboj, kot so mačka pes, prašiček, želva, tako da si veliko zapomni.
Pa seveda, kako ata smrča zna tudi pokazati…..
Prišel sem na idejo, da našega Rudolfa obujem v svoje copate, glede na to, da ima on podobne kot jaz, seveda pa veliko manjše.Sprva sem mislil, da bo bolj stabilen, vendar je bilo daleč od tega,tako da sem ga kmalu sezul, da se mi nebi slučajno kej poškodoval!!
Ta teden sem se spet nasmejal mojemu malemu nečaku.Sedaj je star že leto in pol, tako da iz njegovih ust že slšimo kako besedo.no tu je sicer bolj mal za razumet, mi je pa prisrčen!!!Kadar je pri meni na obisku, se vedno zgodi kaj zanimivega, smešnega!
…..tu je še malo razposajenosti…..
Danes na lep zimski sončen dan, sva se z Rudolfom malo sprehajala okoli hiše in obiskala tudi sosedovega psa.Meni gre sicer na živce, ker cele noči laja in ne da miru, ampak kaj hočem!
Rudolf se je sicer ustrašil njegovega lajanja, vendar ga kar nisem mogel spraviti stran!
Takole je bilo.Vreme krasno, časa dosti, in padla je idejo o sankanju.Glede na to, da Rudolf zaradi svojih “nekaj” meseci sploh še ni sankal.
In hop po sanke in na pot proti Gorjancem.Cesta proti vrhu je zelo zaledenela, tako da se nekateri vozijo kar po cesti proti Jugorju s sanmi!!Tudi prav.No, Rudolf se je raje odločil za bolj ravninski del.Za začetek je vredu.
P.S. Je pa bil kljub “poštenemu” mrazu zelo vesel!
